Слайд 4
saqarTvelos teritoria – 69.7 aTasi kv. km
saqarTvelos maRali
mwvervalebia: Sxara (5201 m.), yazbegi (5047 m.), uSba (4696-4710).
saqarTveloSi
25 aTasze meti mdinarea. yvelaze grZeli da wyaluxvia rioni (327 km).
saqarTvelos mTavari mdinarea mtkvari (1304 km), magram misi mxolod Sua nawilia saqarTvelos teritoriaze.
saqarTveloSi daax. 860 tbaa. yvelaze Rrmaa riwis tba (daax. 150 m.) md. bzifis xeobaSi (afxazeTi), xolo farTobiT yvelaze didia faravnis tba (daax. 37km2).
Слайд 7
2002 wlis monacemebiT saqarTvelos mosaxleoba 4 milion 371
aTas 500 kacs Seadgens.
qarTvelebis garda saqarTveloSi cxovroben somxebi, azerbaijanelebi,
rusebi, osebi, afxazebi, berZnebi, ebraelebi da sxv.
qarTvelTa sarwmunoeba marTlmadideblobaa, Tumca gvxvdebian rogorc mahmadiani (aWara) aseve kaTolike (mesxeTi, samxr. saqarTvelo) qarTvelebic.
Слайд 8
2. mokle istoriul-geografiuli mimoxilva
saqarTvelos centraluri mxarea qarTli –
Sida, qvemo da zemo qarTli (mesxeTi).
qarTls aRmosavleTiT esazRvreba kaxeT-hereTi.
aRm. saqarTvelos SemadgenlobaSi Sedioda misgan Crd-aRmosavleTiT mdebare kaxi, belaqani da zaqaTala, romelic amJamad azerbaijanis SemadgenlobaSia.
das. saqarTvelos udidesi regionia imereTi, mis Crd. dasavleTiT mdebareobs samegrelo da afxazeTi., xolo samxr. dasavleTiT guria da aWara.
Слайд 9
3. ZiriTadi saistorio wyaroebi
`moqcevaÁ qarTlisa~ - daax. VII
s.
`qarTlis cxovreba~. – daax. XI s. birTvis avtoria ruisis
episkoposi, leonti mroveli.
krebuli `qarTlis cxovrebis~ avtorebia:
cnobili - leonti mroveli, juanSer juanSeriani, sumbat daviTisZe, beri egnataSvilis
mkvlevarTa mier Serqmeuli saxelebiT - daviT aRmaSeneblis istorikosi, basili ezosmoZRvari, JamTaaRmwereli, laSa-giorgis droindeli mematiane...).
Слайд 10
XVIII s. istorikosi da geografia vaxuSti batoniSvili.
misi
nawarmoebia `aRwera samefosa saqarTvelosa~
XVIII s. II nax.-Si moRvaweobdnen qarTvelis
istorikosebi – papuna orbeliani, sexnia CxeiZe, oman xerxeuliZe...
vaxuSti batoniSvili
Слайд 11
ucxoenovani saistorio wyaroebi:
ZvelaRmosavluri – asuruli, babilonuri da urartuli.
2.
berZnuli (herodote, qsenofonte, tacitusi, straboni...), bizantiuri da romauli
3. somxuri
(eRiSe, lazare farpeci) da sxv.
Слайд 12
4. istoriografiuli sakiTxebi
istoriografia istoriis mecnieruli Seswavlaa
istoriografia, rogorc mecnierebis
dargi XIX s-Si Camoyalibda
mas saTave daudo peterburgSi gadasaxlebulma qarTvelma
batoniSvilma, mefe erekle II-is Zem - Teimuraz bagrationma, ruseTis saimperatoro mecnierebaTa akademiis pirvelma sapatio qarTvelma wevrma.
Teimuraz bagrationi
Слайд 13
mari qsavie felisite brose (1802-1881), anu mari brose
- evropuli qarTvelologiis fuZemdebeli, frangulad `qarTlis cxovrebis~ mTargmneli
platon
ioseliani (1809-1875)
dimitri baqraZe (1827-1890).
mari brose
platon ioseliani
Слайд 14
saqarTvelos istoriis wyaroebis SeswavliT da mecnieruli gamocemiT cnobilia
eqvTime TayaiSvili (1863-1953).
eqvTime TayaiSvilis damsaxureba gansakuTrebulia sazRvargareT gatanili
qarTuli erovnuli ganZis Senaxvis, dacvis da 1945 wels kvlav saqarTveloSi dabrunebis saqmeSi.
igi Seracxulia wmindanad (2001 w.).
mas eqvTime RvTiskaci ewodeba.
eqvTime TayaiSvili
Слайд 15
ivane javaxiSvilis (1871-1940) TaosnobiT daarsda Tbilisis universiteti 1918
wels.
igi erTaderTia qarTvel mecnierebs Soris, romelic qarTuli saxelmwifos fulis
erT-erT (5 larian) kupiurazea gamosaxuli.
ivane javaxiSvili
Слайд 16
5. qarTvelTa eTnogenezi;
qarTuli ena msoflios enaTa Soris
herodote (Zv.w.
daax. 484-425 ww.) - kolxebis egvipturi warmoSobis Teoria
XI s-is
qarTvel istorikosi leonti mroveli – Teoria kavkasiis yvela xalxis erTi saerTo winapris - iafetis STamomavali Targamosis Sesaxeb, romlis rvidan erT-erTi Ze - qarTlosi – qarTvelTa legendaruli mamamTavari iyo.
`moqcevaÁ qarTlisa~ - qarTvelebi mosulebia arian-qarTlidan
Слайд 17
ivane javaxiSvili - qarTveli da sxva kavkasieli
xalxebi movidnen samxreTidan ramdenime etapad. maTi gadmosaxleba daiwyo Zv.w.
XIV s-Si da dasrulda Zv.w. VIII s-Si.
simon janaSia - qarTvelTa winaprebi iyvnen xeTebi da subarebi (subarebi cxovrobdnen CrdiloeT mesopotamiidan kavkasionamde.
bolo xanebis qarTul istoriografiis Teoria - qarTveli tomebis avtoqtonoba
Слайд 18
msoflios xalxTa enebi –
15 ojaxi: mag. indoevropuli, semituri,
qamituri da sxv.
iberiul-kavkasiur enaTa ojaxi oTxi jgufisagan Sedgeba:
1. qarTveluri anu iberiuli
2. afxazur-adiReuri jgufi
3. naxuri jgufi
4. daRestnuri jgufi.
qarTvelur anu iberiul jgufSi Sedis:
qarTuli,
zanuri (megruli da Wanuri anu lazuri kiloebi)
svanuri.
Слайд 19
saerTo-qarTveluri
winare svanuri
(Zv.w. III aTasw.)
svanuri
qarTul-kolxuri
zanuri anu megrul-
Wanuri (Zv.w. II
aTasw.)
winare qarTuli
Wanuri (lazuri)
megruli
qarTuli
Слайд 20
nawili I
saqarTvelo uZvelesi droidan qristianobis miRebamde
1. pirvelyofili adamiani
saqarTvelos teritoriaze
Слайд 21
mecnierebi miiCneven, rom dedamiwaze adamiani daaxloebiT 2 mil.
wlis winaT warmoiSva. saqarTvelos teritoriaze, dmanisSi napovni adamianis naSTi
1.8 mil. wlisaa
Слайд 22
dmanisSi napovni adamianis
Tavis qala
da mis mixedviT
aRdgenili maketi.
Слайд 23
Zveli qvis xana anu paleoliTi
adreuli, anu qveda
paleoliTi
gviani, anu zeda paleoliTi
qveda paleoliTi - grZeldeba adamianis warmoSobidan
35 000 w. wina periodamde
zeda paleoliTi – daiwyo 30 000 wlis win, damTavrda 10-12 aTasi wlis win
Слайд 24
paleoliTis xanis adamianis sacxovrebeli
Слайд 25
qveda paleoliTis xanis qvis xelculi
Слайд 26
zeda paleoliTis dros naTesaoba qalis xaziT ganisazRvreboda, da
gvars dedamTavruli, anu matriarqaluri gvari ewodeboda
zeda paleoliTis drosve
warmoiqmnen tomebi.
paleoliTis xanaSi gaCnda pirvelyofil adamianTa religia.
Слайд 27
axali qvis xana – neoliTi
daiwyo 12 000 wlis
win, damTavrda – 7-6 aTasi wlis win
neoliTuri revolucia niSnavs
adamianis mwarmoeblad gadaqcevas
spilenZ-qvis xana – eneoliTi
daiwyo 7-6 aTasi wlis win, damTavrda – IV aTaswleulSi
Слайд 28
brinjaos xanaa - IV-II aTaswleuli
Sedgeba sami qveperiodisagan:
1.
adre brinjaos xana – IV-III aTaswleulis I naxevari
2. Sua
brinjaos xana – III aTaswleulis II naxevari – II aTaswleulis I naxevari
3. gvian brinjaos xana - II aTawl. II nax.
Слайд 29
1. adre brinjaos xanaSi (IV-III aTasw. I nax.)
saqarTveloSi Camoyalibda mtkvar-araqsis kultura, romelic ara marto amierkavkasiaSi, aramed
mTels winaaziaSi gavrcelda.
2. Sua brinjaos xanaSi (III aTasw. II nax.- II aTasw. I nax.) ukve iqmneba tomTa didi kavSirebi. gardacvlil tomTa beladebs pompezurad asaflavebdnen da maT saflavze aRmarTavdnen uzarmazar yorRanebs – 10-15 metris simaRlis da 1 heqtari farTobis miwayrilebs.
amis dadasturebaa TrialeTis kultura. erT-erTi aseTi yorRanidan SemorCenilia oqros Tasi da vercxlis sasmisi.
Слайд 30
TrialeTis oqros Tasi
(Sua brinjaos xana)
TrialeTis vercxlis sasmisi
(Sua brinjaos
xana).
Слайд 31
saduRa (kaxeTi), Sua brinjaos xana
Слайд 32
yorRanuli samarxi, Sua brinjaos xana
Слайд 33
gvian brinjaos xanaSi (II aTawl. II nax.) saqarTveloSi
ori didi kulturuli wre Camoyalibda – dasavlur qarTuli da
aRmosavlur qarTuli.
am dros ukve Cndeba mdidari da Raribi, anu qonebrivi uTanasworoba e.i. pirvelyofili Temuri wyobileba iwyebs rRvevas
Слайд 34
2. uZvelesi qarTuli saxelmwifoebi
diaoxi da kolxa
diaoxi –
Camoyalibda Zv.w. II aTaswl. bolos istoriuli saqarTvelos samxreT-dasavleT da
samxreT regionebSi
diaoxi taoxi tao
diaoxis mefe – sieni – pirveli CvenTvis cnobili mefe qarTuli samyarodan
Слайд 37
urartu – warmoiqmna Zv.w. IX s. vanis tbis
r-nSi (dRev. TurqeTi), dedaqalaqi – tuSfa.
diaoxi ganadgurda Zv. w.
VIII s-Si
kolxa – Camoyalibda Zv. w. XI s-Si da arsebobda Zv.w. VIII s-mde
igi Savi zRvis pirs mcxovreb tomTa gaerTianeba iyo.
kolxa gaanadgures kimerielebma
Слайд 38
iazoni da medea itaceben oqros sawmiss
Слайд 40
3. egrisis (kolxeTis) samefos warmoqmna
kolxeTi (egrisi)– warmoiqmna Zveli
kolxas saxelmwifos nangrevebze Zv.w. VII-VI ss-Si.
kolxeTis dedaqalaqi iyo cixe-goji.
kolxeTSi
iyo rogorc berZnuli axalSenebi: fazisi (foTi), gienosi (oCamCire), dioskuria (soxumi), pitiunti (biWvinTa), aseve adgilobrivi qalaqebi: vani, dablagomi, kutaia (quTaisi).
Слайд 43
4. qarTlis (iberiis) samefos warmoqmna.
mefe farnavazi
qarTli (iberia) –
warmoiqmna Zv.w. IV-III ss-Si.
farnavazma daamarcxa azo da Tavi qarTlis
mefed gamoacxada
farnavazma qarTli 8 saerisTavod dahyo; mcxeTa gadaaqcia samefo qalaqad, mTavar kerpad gamoacxada armazi.
`mefeTa cxovrebis~ cnobiT farnavazma ganavrco qarTuli ena da Seqmna damwerloba
Слайд 46
Seiqmna ori somxuri saxelmwifo – didi da mcire
armenia. gansakuTrebiT Zliweri iyo artaSes I-is mier daarsebuli didi
armenia
Savi zRvis sanapiroze warmoiqmna qarTuli tomebiT dasaxlebuli pontos saxelmwifo. man gansakuTrebul Zlierebas miTridate VI-s dros miaRwia
5. pompeusis laSqroba saqarTveloSi
Zv.w. II s. dasawyisi – romma Semotevebi daiwyo aRmosavleTisaken
miTridate VI
Слайд 48
pontos samefo: miTridate VI-is mefobamde (muqi iasamnisferi), misi
gamefebis pirvel periodSi (Ria iasamnisferi), dapyrobiTi omebis Semdeg (vardisferi).
Слайд 49
romis senatma pontosa da somxeTis winaaRmdeg Zv.w. 66
w. gamogzavna gneus magnus pompeusi.
man iberiaSic ilaSqra. am
dros qarTlSi artagi mefobda
artagi damarcxda da iZulebuli gaxda pompeuss dazaveboda.
iberiidan pompeusi kolxeTSi gadavida da igi brZoliT daikava.
gneus magnus pompeusi.
